Rojan (italijansko Roiano) je zgodovinska četrt Trsta, ki leži v padajoči dolini, znani kot Val Martinaga — obdani s kraškim robom Opčin, hribom Greta (Gretta) in Terstenikom/Trstenikom (danes Monte Radio) ter gričem Škorklja (Scorcola) proti mestnemu središču.
Ime četrti
Krajevno ime — Roian v tržaškem narečju, Rojan v slovenščini — je po najbolj razširjeni razlagi povezano z rojami, vodotoki, ki so prečkali dolino in stoletja poganjali njene mline in delavnice. Izvor, zapisan v vodi: isti vodi, ki se ponavlja v imenih zaselkov in potokov četrti.
Srednjeveški izvori in zgodnji razvoj
Prve listinske omembe Rojana segajo v srednji vek, čeprav so podeželska naselja verjetno obstajala že prej. Ena najstarejših materialnih sledi območja je kapela, posvečena svetemu Petru, srednjeveškega izvora, ki priča o kontinuiteti poselitve in verskega življenja.
Do začetka 19. stoletja je Rojan ostajal podeželska vas, ločena od mesta, z vrtovi, vinogradi in mlini ob potokih. Popis iz leta 1804 je zabeležil 47 hiš in približno 100 prebivalcev; do leta 1810 se je število podvojilo na več kot 100 hiš in 200 prebivalcev. Ozemlje je bilo razdeljeno na več zaselkov:
- Pischianzi (ali Sottomonte)
- Scala Santa
- Case Sparse
- Molini
- Moreri
- Verniellis
- Cordaroli
- San Pietro
Prečkali so jih štirje potoki, ki so bili temeljnega pomena za lokalno gospodarstvo in na katere danes spominja ime trga Piazza tra i Rivi (Trg med potoki):
- Rio Montorsino
- Rio Scalze
- Rio dei Molini
- Rio Carbonara
Scala Santa in zgodovinske poti
Zaselek Scala Santa je dobil ime po strmem vzponu, ki se iz Rojana povzpne čez kraški rob do Opčinskega obeliska: približno dva kilometra klancev in ovinkov z več kot 300 metri višinske razlike. Do leta 1780 je bila edina cesta, ki je povezovala Trst z Opčinami — na zemljevidu iz leta 1822 je označena kot Strada d'Opchina — vsak dan so jo uporabljali kmetje s planote, ki so se spuščali v mesto prodajat svoje pridelke, preden so vozne ceste 19. stoletja na novo začrtale dostope do mesta. Os ulice Via di Roiano, ki se iz četrti spušča proti središču, ostaja še danes trgovska hrbtenica četrti.
Greta in dolina Grete
Proti morju Rojan meji na Greto (Gretta), zgodovinski kraj na istoimenskem griču nad zalivom, med četrtjo in Barkovljami (Barcola). Na obali Grete je bil v letih 1768-69 zgrajen Lazaret svete Terezije, karantenska postaja habsburškega pristanišča, na vrhu griča pa stoji svetilnik Faro della Vittoria, odprt leta 1927 po načrtu Arduina Berlama na strukturah avstrijske utrdbe Kressich (1854). Dolina Grete za gričem ohranja zeleni, gričevnat značaj, ki je nekoč zaznamoval vso rojansko podeželje.
Habsburška doba
V habsburški dobi je Rojan doživel pomembno gradbeno in demografsko širitev, povezano z rastjo Trsta kot pristaniškega in industrijskega mesta. Osnovna šola Emo Tarabocchia, ustanovljena leta 1867, je bila ena prvih civilnih šol v četrti in je ponujala dvojezične oddelke v italijanščini in slovenščini, kar je odražalo večnarodnostno sestavo lokalnega prebivalstva.
Med pomembnejšimi projekti tiste dobe izstopa gradnja rojanske cerkve, župnijske cerkve svetih Mohorja in Fortunata, posvečene oglejskima mučencema. Projekt se je začel leta 1856 po naročilu tržaške občine, ob sodelovanju arhitektov Francesca Catolle in Giuseppeja Bernardija. Gradnja je bila zahtevna zaradi sotočja štirih potokov, cerkev pa je leta 1862 posvetil škof Bartolomeo Legat. Stavba v obliki latinskega križa je še danes pomemben arhitekturni element četrti.
Povojni čas in družbene preobrazbe
Po prvi svetovni vojni je bil Rojan prizorišče pomembnih političnih in družbenih dogodkov. Leta 1934 je bila zgrajena kaznilnica, ki so jo med fašističnim režimom uporabljali tudi za zapiranje političnih nasprotnikov. Po drugi svetovni vojni je bila stavba preurejena v današnjo srednjo šolo Guido Brunner (prej poklicna šola), kar priča o napetostih in odporu, ki so zaznamovali območje v času fašizma in v neposrednem povojnem obdobju.
Identiteta četrti
Le malo tržaških četrti ohranja tako močno identiteto kot Rojan: «te son de Roian» („si iz Rojana") je v mestnem narečju še danes način izražanja pripadnosti četrti. Rojan tako odraža zgodovinsko in kulturno plastenje Trsta — od srednjega veka do 20. stoletja, od podeželske vasi do sestavnega dela mesta, v okolju, ki ga je zaznamovalo sožitje italijanskega in slovenskega prebivalstva.